APOKALIPSA
Tisoče let človek ľe govori zgodbe o sebi in kam gremo mi eni vidijo strah v vojnah in zlu, drugim bliľa se čas ujet v večnost miru in vedno se najde nekdo, ki nori jaz pa nimam besed da bi spregovoril o tem. In ne najdem stvari, ki kaľejo kam gremo mi. Jaz prisegam na čas, ki danes je pri nas. Saj lahko se zgodi da naenkrat postanem vladar vseh planetov in hująe stvari, ko glava ostane na zemlji telo pa zbledi. Roke ljudi betonirajo svet zajtrk sestavljen iz samih tablet. A zjutraj ąe se dani, zvečer pade mrak. Človek je ąe iz krvi, telo ąe zmeraj rabi zrak in sonce ąe nima namena umret. In ker nimam besed, da bi spregovoril o tem in ne najdem stvari, ki kaľejo, kam gremo mi. Jaz prisegam na čas, ki danes je pri nas. Saj lahko se zgodi da naenkrat postanem vladar vseh planetov in hująe stvari, ko glava ostane na zemlji telo pa zbledi.
KLINIK
Sumljiva noč je v zraku, Prihaja moľ povsod iskan. Poznam njegove misli, Poznam vsak njegov korak. Ne vidi, ne, ne vidi, Ne vidi sence nad seboj, Slovi po svojem grehu, zdaj greąil bom jaz. Stran glejte vsi, to je moje klanje, Pesek v oči sem dobil, kriminal je zanj lek. Zaprt je v vakuum s strahom, Privezan na svoj SickMental. In hranim ga s strihninom, Na rane dajem belo sol. Ne vidi, ne , ne vidi, Ne vidi zdaj je brez oči, Zavil sem jih v črnino in podaril zverem. Stran glejte vsi, to je moje klanje, Pesek v oči sem dobil, kriminal je zanj lek. Sprva nem - krik za tem, to je moje klanje, Rane mu razijo profil, kriminal je zanj lek. Stran glejte vsi, to so moje sanje, to so moje sanje. Ta kriminal, so le moje sanje, so le moje sanje. Stran glejte vsi, to je moje klanje, to je moje klanje, kriminal je zanj lek. Sprva nem - krik za tem, to je moje klanje, Klinika maąčevalnosti je od danes le ąe kraj za kosti.
EBORAN
1.kitica Erg eboran esv(e) Mesepela tidut migurddem Tokoti mezv(e) olaąolam Tokoti mezv(e) niaj na ľar zi ni čan von ken
refren: ©emuzare nadmevni oldem zobetadmev Lag(e)rtano lamejsa neltoidi isinjas
2.kitica: Mirhivar p(e)me dja nen Agetmave tole sotaz(e) Hepsuvej napu hepsui lam Omavabaznučara ta ni sve sa do taz Eboran
prevod------------------------------------------------------------
1.kitica Vse narobe gre Med drugim tudi tale pesem Vzemi to kot malo ąalo In vzemi to kot nek nov način izraľanja
refren: Vem da te bo zmedlo in vem da ne razumeą Saj nisi idiot, le nas je malo natrgal
2.kitica: Ne najdem pravih rim Zato se lotevam tega Mali uspeh, upanje v uspeh Zato, da se vsi na ta račun zabavamo
NEON (SHUSUGLAO)
V temnih oblekah ljudje, v dolgi koloni stoje, najbolj poznani naprej, vse do konca do onih, ki ni jih videl doslej. Bleda podoba nad tem Vidi v duąe ljudem, Sliąi se tisto ime, Ki njej pomenilo je vse. "Nočem domov, z njimi grem! Nočem nazaj na to pot!" Sliąi se strel v srce, sliąi se strel... Kje se plazijo preplaąeni? Kje nastane ples odmaknjenih? Kaj podira svet izobčencev? Kaj ostane, ko jih ni domov? Slike so varovane ąe po tem, ko gredo. Vsi prostori ostanejo prav taki kot so. Vsi prelepi vrtovi se spreminjajo v zmes bolečine in solz. ©e grmi krik v glavi, "samo ne on, ne on..." "Nočem neba brez vseh zvezd. Nočem vrtov brez dreves." Slika edino ne ve. Slika edino ne ve!
B MASHINA
Samo en dan je ostal, samo en dan. Oddajamo ostale, mi gremo drugam. Danes krademo vsi, danes smo ľival, lastnine več ni. Dobili smo moľgane od divjakov In krila za let do oblakov. Naj pade sonce v ocean, Nad nami bruha naj vulkan, Za nas je dost, da imamo Moč in znanje, s čimer sanje In maąine dvigamo v nebo nad vse, Naj spijo oni, ki ne vedo, Da je zadnji dan in zadnji dan, Ta zadnji dan ne zdi noben. Milijon maąin na nitroglicerin grmi v nas. Ni sile, ni denarja in ni ga vladarja, Ki bi nas ustavil in zamenjal obraz. Preden vstanem, se ozrem, Zdaj je uničen vsak problem, Dvigujem roke in telo, Na vrh vesolja v zvezde gremo In maąine dvigamo v nebo nad vse, Naj spijo oni, ki ne vedo, da je zadnji dan. Naj spijo ti, ki ne vedo... Nas napaja divja B mashina se ne vda. Maąine dvigamo v nebo nad vse, Naj spijo oni, ki ne vedo, da je zadnji dan. Naj spijo ti, ki ne vedo... Nas napaja divja B mashina, ki nikoli se ne vda, Se ne vda...
SAMO EDINI
Vem, da nisem prvi, ki ne zna stopiti na divji vrh sveta, in ne bom ta zadnji, ki te vidi v sanjah. Koliko jih je pred mano dihalo zrak In kolikim se rodi najlepąi otrok, Koliko jih ąe pride sem Za nami v ta rod. Sem pa edini, ki nosi najino kri, Jaz sem edini, ki tvoj jok umiri. Jaz sem edini, ki ne obstaja, Ne obstaja brez tvojega sveta. Vem, da nisem prvi, ki ne spi, Zaradi udarcev in skrbi In ne bom ta zadnji, ki se enkrat ne zbudi. Drugim sem kazal svoj nasmeh, Drugi so videli solze na tleh, Drugi so grizli koľo z mene spet in spet. Ampak sem edini, ki s tvoje rane liľe kri Jaz sem edini, ki tvoj jok umiri. In samo edini, ki ne obstaja, Ne obstaja brez tvojega sveta. In vedno več je upanja v ta svet, Sliąal sem, da z mano hočeą ľivet In s tem edino to ľivljenje dati za me. Zato sem danes jaz vdihnil zrak In danes je moj najlepąi otrok, Danes zaspim, ker jutri s tabo se zbudim.
NA SONCU
Jaz ne morem več v temi ľiveti, jaz bi hodil na soncu, jaz bi hotel tebe imet. Zdaj ne rabim več ostalih stvari, Samo ąe svoje sanje In človeka kot si ti. Ker ne verjamem v telo, Rad bi te videl v srce. Jaz ne verjamem v telo, Rad bi te videl v srce. Kot da bi videl svojo dramo vnaprej Iz nje sem brisal ľalost In dodajal svoj nasmeh. Vsako duąo, ki me gleda v oči, Sem povabil zraven, Naj ąe ona to doľivi. Preden svoj obraz v solze potopim, Zlate solze sreče, Preden od dobrega znorim, Rad bi videl, da ąe ti greą z nami, Skupaj bomo videli, Kaj pomeni adrenalin. Ker ne verjamem v telo, Rad bi te videl v srce...
KELTVEK
junak jezdi v daljavo v boj za svoje ljudi, mala deklica ľalostno poje pesem v pozdrav, saj ne ve, kdaj mu spet pade v objem in ne ve, ali sploh ąe v tem ľivljenju. O, le glej mladi bojevnik, razum naj vodi pogum. Mlaj je poslednja luč pred viharjem kopij in ostrih sekir. V zraku lebdijo imena za plen, sliąi se prvi nemir. Humbundarularieo Humbundalarieo Junak se je ulagel na zemljo polno krvi, Sama deklica s sklonjeno glavo Nosi cvetove v spomim. Skrivljeno jeklo počiva na tleh, Konec je vsega in konec vseh. Humbundarumlarieo Humbundalarieo...
01
Vem, da je prav vse lepo in da jutri bo le bolje drevje v raju zacveti na nas posije toplo sonce,
brez strahu gre človek tja v temno klet ali vesolje, in je tako kot mora biti, vse zaključi se pri smrti.
Kaj ko pride dan, ko nam laľejo tisoči, laľejo prav vsi in se zgodi, da davijo ljubljene, davijo prav vse?
Kaj ko pride dan, ko nam kradejo angeli, kradejo brez vesti, in se zgodi da kronajo s sabljami, kronajo do kosti?
Zdaj vsaj veą kako in kaj za svetlobo pade senca, in tudi jeklo se stali, pes ni vedno tvoj kolega.
Kaj ko pride dan, ko nas tepejo z roľami, tepejo do krvi, in se zgodi, da grebejo z rokami, grebejo brez prsti?
PLATINA
Izginjajo barve izginja nebo, iz teme pristaja nekdo, v srebrnih oblekah ob spremstvu luči, prinaąajo vest da te več ni.
Na listu papirja je njeno slovo, ątempl Venus in notri adijo, kam je ąel moj ponos, moj trud moj pogum, kaj je razlog da izgineą stran od tu.
Vem jaz sem bil platina a hotela si kič, jaz sem bil angel a zate hudič, jaz sem bil kralj celotnega sveta, a ti na Veneri si doma pa ne znam priti tja, (pa ne znam).
Ostaja njen vonj in v okvirju obris, raztrgane pesmi in zvok, v prazni puąčavi ąe čakam na njih, strah ostaja vem da jih več ne bo.
V pesek zdaj riąem besede za njo, in upam v odsev na Venero, vse bi dal da bi izvedel zakaj in kako, vse bi dal da pokaľem kaj lahko.
Vem jaz sem bil platina a hotela si kič, jaz sem bil angel a zate hudič, jaz sem bil kralj celotnega sveta, a ti na Veneri si doma pa ne znam priti tja, (pa ne znam).
In spet je večer, spet je nad mano planet, izgubljam vso svojo moč, postajam slep, prisluhi prividi vse se podira, vse se krivi a ne smem, pa vem, da lahko, in vem, da lahko..
Jaz sem bil platina a hotela si kič, jaz sem bil angel a zate hudič, jaz sem bil kralj vsega, a ti na Veneri jaz kralj vsega, a ti si na Veneri.
Saj bil sem ľe platina a hotela si kič, jaz sem bil angel a zate hudič, jaz sem bil kralj celotnega sveta, a ti na Veneri si doma pa ne znam priti tja...
OPICE
Je kri tisto, kar spira greh ljudi? Je blat tisto, kar jemo mi vsi? Je vonj vrtnice kriv, da ne smrdi? Le grob poln teh lepih je rastlin. Divja sla v opicah ľdi, Ki jo padanje teles nahrani. Brez nas opice grizli bi ąe psi. Brez nas hrane ni, opica trpi. Zato dajmo svoj deleľ med ljudi, Zato pustimo, da zver za zmeraj zaspi. Divja sla v opicah ľdi, Ki jo padanje teles nahrani...
ZOO 69
Grizem vratove volkovom, grizem v »rebra« pitona, gledam v ľrelo vampirju, jezik sem kobri pojedel, spim s krokodili v objemu, ľiv sem ostal vendar vem,
da mi zajec zlomi vrat, če mu damico podiram in verjamem, da vsak tip je tak.
Pil sem bencin namest čajev jedu sem kamne in saje dihu sem peno in eter pluvu in scal sem v veter dajem ljudem svinarijo kradem od njih iluzijo nos sem razbou generalu ľiv sem ostou vendar da vem,
da mi zajec zlomi vrat, če mu damico podiram in verjamem da vsak tip je tak.
In če se zajec gre razvrat in mi damico podira, ga zadavim z golimi rokami
dobr vemo kaj vse nam daje oni ples v temi sredi zvezd
Hoja nad oblaki v ritmu malih angelov, z golimi telesi dramimo misli in pijemo sokove v čast rodov, vse je v dejanju vse je lepo in prav.
Bil sem prpet na maąine, mogu sem ľret aspirine, pljuča so nehala delat, mislu sem si ne me je#at, strah je bil zame podloľnik, pamet sem stresel na kroľnik, kriľ sem obesu na steno, a ľiv sem ostal.
To je oni ples v temi sredi zvezd, hoja nad oblaki v ritmu malih angelov, z golimi telesi dramimo misli in pijemo sokove v čast rodov, vse je v dejanju vse je lepo in prav.
ORION LADY
Kelt je vek zoo ąest devet apo kali psa na soncu v glavo mi sledi
Je znano vsem Arofa vi minaz vse je eboran vse je kar imam daj mi
Orion Lady ni le di kar je nord spet je mir v eno v smer spet je mir
Svetloba AB CD maąina klinik ni samo edini je bil mornar nord gospodar
Prisiljen smeh samo prezrt v nas obvezen greh grabi angele para
Doxalne mistike v nas
|